sreda, 23. november 2011

Ali ima tudi kamen dušo?

Ateisti oziroma kartezijanski materjalisti zanikajo ves duhovni svet in ne priznavajo duše niti človeku, kaj šele živali ali rastlini ali Zemlji. So ujetniki materjalnega, ‘otipljivega’ sveta. Brezdušno živijo v le materjalnem, preštevljivem svetu številk, kateremu vlada denar…
Za razliko od ‘materjalistov’, večina svetovnih religij ravno ta ‘materijalen del’ Celote preklinja kot ‘mamona, ki te mami v greh’. Posledično ‘v nebo’ poveličujejo le svet duhovnosti. Dušo. Božanstva.
Kdo, če kdo, ima prav?
Ali sploh obstaja takoimenovana ‘duhovnost’? In kaj je, če je, ‘duhovni svet’?
Smo ljudje res brez duše?  Ali pa ima dušo tudi kamen?


-------------------------
V nečem se najbrž vsi strinjamo. Ko stopimo v prazno sobo, - le šest ploskev, je vzdušje 'mrtvo'. Brezdušno. Moreče. Jetniška ‘samica’.
Ako v prazno sobo postaviš puško? Ali se ne 'voha' smrt? Marsikomu puška vzbuja Strah. Nasilje. A prestrašenim puška vzbuja vzdušje varnosti?
Ako pa v sobo namesto strah/varnost vzbujajočega orožja postaviva dehteče cvetjein odpreva okna na stežaj, se vzdušje sobe spremeni, ali ne? Soba nekako 'oživi'. Dobi ljubkost, lahkOtnOst in dimenziOnalnost. PrOstOrnOst.
Razobesiva po steni še umetniške slike in na omaro postaviva modre knjige. Vzdušje postane intelektualno in osebno. Dobi 'kulturo' in z njo dobi 'karakter'.
In ko v peči zakuriva ogenj, vzdušje sobe postane domače, ali ne? In ko v sobo posije sonce in zapojejo ptički, da napolnijo vzdušje v 'raj'?
A če v sobo stopi avtoriteta, soba dobi vzdušje ledu?
Karkoli 'dela' vzdušje, ne more neimeti 'duše'?
Tudi puška ima dušo. Kramp ima dušo. Igrača ima dušo. In le puški, krampu in igrački je 'dušo' in vzdušje vdahnil človek.
Vse preostalo je božje stvarjenje. Zemlja ima dušo. Človek ima dušo. Žival ima dušo. Kamen ima dušo. Rastlina ima dušo. Tudi drek ima dušo. Tudi drek je 'božje maslo', del božanskega načrta, ni stvarjenje človeškega razuma.  
VSE ima torej dušo. In ta duša je svobodna. Ni svojina, ki jo poseduješ ali prodaš/(od)kupiš, še manj preprodajaš na borzi. Ni niti last katerekoli dogme ali kateregakoli posameznika, pa naj se je bil gospod rodil v kraljevi postelji ali pa sedi na preluknjanem stolu. Duša je nedotakljiva svetinja.
Zemlja je duhovno bitje in materializirana svetost. Kot je materializirano duhovno stvarjenje vsak otrok vsak bambi vsak cvet vsak kamen. Zemlja je božansko stvarjenje, ni stvaritev človeka, zato je noben človek (!!!!niti papež!!!!)
nima niti pravice prekleti oziroma ponižati niti blagosloviti.
Vsa zemlja je blagoslovljena, ne le tista, od posvečenih posvečena. Niti delčka zemlje niti človeka ni moč povzdigovati v večjo svetost.
In vsakdo, ki si dušo skuša lastiti, pade v shizfrenijo. V zmedo. Konflikt 'sam s Seboj'. Med Bogom in Egom. Med 'skupnim dobrim' in 'osebnimi koristmi - užitki'.
---------------------
Svet je takoooo čudovit. Tako živ. 'Tekoč'. Duhoven.
Zemlja ni prekleta, Preklel jo je bil napuh oholih ljudi.
Svet je povsem drugačen, kot so ga bili otroku raztolmačili starši. Drugačen, kot ga nam, otrokom, razlagate odrasli. Pa naj ste znanstveniki ali duhovniki, generali ali trgovci...

Ni komentarjev:

Objavite komentar