sreda, 16. november 2011

Poznamo štiri psihološke profile ljudi

Obkrožajo nas tirani, sužnji, povzpetniki in svobodnjaki...


         Poznamo štiri psihološke profile ljudi, ki določajo vzdušje in medsebojni odnos družbe...
...obkrožajo nas ljudje, katere lahko opišemo kot 'tirane', 'sužnje', 'povzpetnike' in 'svobodne ljudi'...
...in bivati v vzdušju TIRAN/SUŽENJ, v grebatorskem vzdušju ali v vzdušju prijateljstva, je velika razlika, mar ne?

       A – tiran si nečimrno domišlja, da je le on bog (neskončno), a vsi ostali obdajajoči so nič (0). Posledično vse 'druge' vidi kot manjvredne in jih, 'sužnje', brezsrčno izkoristi za svojo korist.. Domišlja si, da ima pravico 'komande' in vsako suženjsko nepokornost pravico kaznovati. Vzvišeno sliši ‘gospodar’ le svoj 'načrt' (božji načrt?) in si jemlje vso pravico nad ‘živino’. Njegov cilj posrka sužnjem življenjsko energijo kot vampir, saj jim
določa misli, pot in ukrade ves čas. Nikoli ne prisluhne bolečini ‘delavne sile’, ki ga ponižana in zatirana, streže.

Spoznanja posameznika so darilo vsemu človeštvu


Svoboden človek, nepristranski opazovalec ćudeža bivanja, ima možnost nepogojene izbire samo-svoje poti. Lahko gre in je neomejevan v gibanju in raziskovanju. Edino krmilo je svobodnemu človeku nepristransko srce, in nesporna omejitev so-upoštevanje vsega obdajajočega - ETIKA.
In edina pravica, ki jo svobodnjak ima, je nesporna pravica (in dolžnost), da se upre vsakemu krivičnemu ukazu n dejanju. Vsakemu ekskluzivizmu.

Biti svoboden v svetu čaščenja ekskluzije? Privilegijev? Moči?

To ni lahko.
Odločnost živeti v času, katerega ne zapolnjuje tuj 'Moraš!', in se gibati v prostem (neposedovanem) prostoru, zmorejo le redki.

Stopiti iz zgodovine, pomeni prvi korak k svobodi duha

Genetiki trdijo, da je obnašanje človeka zapisano v genih.

Je res?

Mogoče pri živalih. A pri človeku prav gotovo ne. Vsi 'janičarji' tega sveta to 'znanstveno' teorijo zanikajo. Če vzameš otroka poljedelcu, iz njega lako 'narediš’ lovca. In obratno.

Večina butalosti se torej naučimo skozi vzgojo. Od staršev. In širšega okolja.

Otrok

'Zakaj?' sprašuje otrok po vzroku,
'za kaj?' sprašuje odrasel po posledici – nagradi - cilju...

Otrok  se rodi v varno, zaupljivo materino 'žensko' vzdušje tankočutnosti, brezpogojne ljubezni, topline in nežne varnosti,
nato pa se 'prebija skozi življenje' proti trenutku smrti skozi brutalni mačistični svet agresivnih, med seboj neprestano pretepajočih se tekmujočih odraslih (Alfa samcev in Alfa samic?), ki tekmujejo kdo ima večjega...

Ni to usoda vsakega otroka?


Nedolžnemu otroku je vse na svetu novo, še neprepoznavno, očarujoče, zanimivo, živo. Začudujoče lepo in skrivnostno. Obdajajoči 'svet' otrok doživlja kot tekoče, spreminjajoče se čudo. Krava Liska je otroku magična, ne vidi je še tako kot oče: kot dobiček/šnicel. Niti se je ne boji. Zato se z njo in teličkom igra in se z njima 'crklja'.