ponedeljek, 21. november 2011

Družba, izplen in psihiatrija

Pred leti sem se šel malo novinarja za Ekorego in prosil sem znane psihologe in psihiatre, ako upajo potrdit, da je naša družba normalna. Nihče mi ni odgovoril, razen pokojnega Ruglja, ki je dejal, da ni. Da bi vsak Slovenec moral vsak dan seksati z vsaj štirimi ženskami. Bog mu daj pokoj.

Ali mi lahko odgovorijo psihologi in psihiatri danes? Postavljam njim in vsem nam, ljudstvu, javno vprašanje: “So zasvojenci z denarjem, ki posedujejo milijarde in nikolii ne znajo reči “Dovolj!”, normalni ljudje? Ni kleptomanija bolezen?”

Družbeni trend trenutno otroke uči, da je človečnost bolezen duha. Da so humanisti bili vedno in so tudi zdaj, teroristi, nevarni družbi. In da je nečlovečno obnašanje do ’spodnjih’, seveda ‘dobro’, pozitivno, normalno. A mene vseeno gloda vprašanje: “So zasvojenci z denarjem, močjo, res manj nevarni za družbo od zasvojencev z alkoholom ali s travo?” In ko pogledam, koga zakon najbolj preganja, se resno sprašujem: “Smo res vsi normalni? Je normalno bije tolerantno do netolerantnih?”

Poglejmo današnje dogajanje. V grebatorskem darvinističnem sistemu zmagovalec/’mrtev’, kjer trenutno sedaj ’smo’, so egoizem, izplen in grebatorstvo največje vrednote in posledično se sebični dobičkolovci z vsemi sredstvi, preko zlob(ira)nega parlamenta, z uvajanjem nedemokratičnih zakonov, egoistično borijo proti enakim možnostim za vse ljudi sveta. Zagovarjajo kapitalizem oziroma klepto-plutokracijo kot edini ‘dober’ sistem. Zato otrok poštenih in nepohlepnih, v tranziciji neobogatelih staršev, v Sloveniji že ostaja ‘nešolan bebec’. Brez možnost za izobrazbo. Brez možnosti za socialno varnost. Pravno mrtev (brez odvetnika!) od rojstva. Brez vsake možnosti zgadit si varen dom (zm anj kot 400 EUR mesečno?).

In vlado zanimajo le davki in lastne plače. Obdavčiti hočejo vsak premik državljanov, vsak požirek vode in vsak dihljaj ter prdec ljudstva; a/in se istočasno otresti vseh odgovornosti in obveznosti do (fizičnega in in intelektualnega) delavca oziroma delojemalca, pa ‘če srkne cel svet’. In delodajalci hočejo še poceniti delavno silo in sebi znižati ’stroške’/zvišati dobičke, povečati svoj ‘imperij’.

Grozljivo dejstvo ’stanja’ ponazarjaja trenutni ‘normalni’ besednjak: Delavec je postal ’strošek’ izplenolovcev in ‘izplen’ beseda 21 ’stoletja’….

Plenjenje je navkljub (še vedno) humanistični ustavi uzakonjeno, plenilci so zaščiteni kot medvedje, a ljudstvo je le ‘kolateralna škoda’, ovce, ki jih strižejo tajkunski bankirji, zavajajo lobisti – strankarski politiki.
In vse to je postalo ‘normalno’….
…………………….

Kaj se zgodi, ko kdorkoli od ‘ovc’ opazi bolanost matriksa lovec/plen, in ga šokira rakavost družbenega dogajanja in posledično enostavno zavrnne zajedalsko-izkoriščevalski predatorski medsebojni odnos, katerega plenilska elita zakonsko zapoveduje kot ‘normalnost’? Ko sprevidi, da mavrice ni moč niti posedovati niti prodati, in ko se mu od bolečine ob opazitvi norosti brezobzirne trgovske družbe zblodi?
Kaj se zgodi, ko ‘norček’ spozna prevarantstvo ‘odrasle družbe’, ki si domišlja, da je dobra in normalna? Ko nepokvarjen otrok opazi ‘ne-normalno agresijo’ družbe in se posledično upre ‘biti nor’ oziroma krut, kot so grebatorjski odrasli? Ko otrok noče postati rakava celica in odkloni odnos vampir/krvodajalec kot ‘izbiro svojega življenja’ ter od šoka zakriči, zatuli »Dovolj moral! Nočem ukazov! Nisem številka! Nisem ovca! Konec ‘živinoreje’! Hočem etiko! Netlačenost!! Dovolj posilstva«???

Ko je otroku ‘dost’ uboganja in sledenja norosti odrasle družbe in se odloči zbežati proč…., ven iz matriksa bolanih staršev v ‘zdravje’? In iz obupa ter odpora pade na ‘igle’ ali v sod žganja…, kaj se mu zgodi?

Ko se odraščajoč otrok, vraščajoč se v brezsrčje zmagovalce in izplen častečega odraslega sveta, upre agresivnemu ‘očetu’ in udari ‘gospodarja’ nazaj, kaj se mu zgodi?
———————–

Takšnega ‘odtrganca’ ‘zdravi’ odrasli takoj proglasijo za shizofrenika in agresivca/depresivca ter ga odpeljejo k psihiatru, da mu ’specialist za duše’, ‘norcu’, naravna glavo nazaj v rakavo (?pravo – right – ‘desno’?) smer, da mu pomaga sprejeti čaščenje parazitskih vrednot vele-posestniške piramidalne družbe za ‘normalnost’. In premagati stres, ki je posledica krivičnosti zlate piramide!?!)

In ko ga ‘šrink’ utiri in prilagodi nazaj v ?zdravo? grebatorsko olimpijsko družbo med ‘normalne’ spoštljivce, povzpetniške ritoliznike, plezajoče proti viru moči in proti bogastvu?

Ko otrok sprejme ‘normalnost’ odnosa avtoriteta/bebec, zmagovalec/poraženec, gospodar/suženj, pravoveren/heretik, in ko postane zopet ambiciozna povzpetna rakava lokalpatriotska celica, ubogljiv morilec na ukaz generala ali verskega voditelja, požrešen spoštljivec posvetnih in cerkvenih avtoritet in dvoličen skrivač? Ko otrok postane normalen shizofrenik, ki se ‘višjim’ klanja in ‘nižje’ brca, takrat psihiatri zatrjujejo, da se ‘zblojenemu otroku’ izboljšuje, mar ne?

Noro, ne?

Zakaj psihiatri in predvsem starši, ki trdijo, da otroka ljubijo in mu hočejo ‘dobro’, otroku ne povedo resnice, da otrok vidi prav? Da z otrokom, ki se krutosti in nasilju in stremuštvu upira, ni nič narobe in da je svet vojn/izplena, naše dandanašnje vsakdanje dogajanje, nenormalen svet, ker mu vladajo agresivni egoistični oholi norci, bolani psihotiki?

Zakaj psihiatri lažejo otrokom, da je odrasla družba zdrava in ‘neprilagojen’ otrok bolan? Zakaj nikdar šrinki /psiho-terapevti/ ne rečejo: »Družba ni zdrava. Odrasli s(m)o zblojeni. Pogoltni egoistični Narcisi, ki dirigirajo ovčjerejo in molzejo ovce, so brezsrčni prasci. Vidijo le sebe oziroma svoj cil – bogastvo in moč zase. Čeprav o sebi vsi odrasli trdijo, da so nosilci ‘kulturne družbe’, ekskluzivizem v dejanjih ljudi kaže na njihovo primitivnost. Omejenost. Pasjost. Volčjost. Za razliko od odraslega grebatorskega sveta alfa samcev in samic, ti, otrok, gledaš še nekoristolovsko, in zato vidiš celostno. Nepristransko. Zato ostani kot si, pojdi v svet s svojim nezaplankanim srcem in s svojo skromnostjo in modrostjo razsvetli še odrasle, že v dvoličnost zapadle otroke. Ni ti treba zmagati v grebatorstvu. Nikogar ti ni treba ugrizniti za nagrado ali iz strahu pred prezirom staršev ali pred ‘božjo’ palico…«

Tega ‘dušebrižniki’ ne morejo izustiti, vse dokler so sami steber te darvinistične arijanske hierarhične piramidalne norosti, steber vzvišenosti in pohlepa ‘visoke družbe’, na kar kažejo že njihove ’skromne’ cene in odnos do ‘bolezni’ in bolnika. Zdravijo le, če so za delo bogato plačani, drugače jim je vseeno, če se svetu meša?

A psihiatri so le eden od temeljnih stebrov za vzdrževanje ‘dvolične norosti’ družbe – odnosa vampirji/krvodajalci, high society/raja. Poleg njih stojijo tudi zdravniki, ki zadnje čase vse manj triažirajo po stopnji poškodbe, in vse bolj po merilu bogat/odpisan. In ‘vsevedni’ šolniki, ki zdrave, uporne, radovedne, žive (a za nadzornike ‘hiperaktivne’) otroke ‘kulirajo’ s pomirjevali v pasivno sledenje. Pasje uboganje. In poleg šrinkov in učiteljev in zdravnikov, status-quo ‘držijo’ tudi naduti politiki, tako cerkveni kot posvetni, brezsrčni pravniki in ekonomisti in zasanjani znanstveniki, vsi vzvišeni in nezmotljivi ‘diktatorji mišljenja’ in ‘diktatorji akcije’. Vsi že odrasli?
—————–

Vsi ‘normalni odrasli’ ljudje sveta so spoštljivci, nesamostojne ‘ovce’. Še vedno verjamejo v hierarhijo, v ’sveti red’, v uboganje ’svetih piramd’, ‘svetih besed’ in/ali ‘svetih številk’. ‘Štempljev’ in ©®.
In ko advokati ®© pridejo v vlado? Ko se ‘normalni’ vampirčki organizirajo v stranko in prično ljudstvu in vsem otrokom programirati religijo in ukazovati prihodnost in cuzati kri? Ko takšno početje postane ‘normalnost’ družbe’? Dobimo kaj?

Shizofreno družbo? V napuh/bedo hitečo zavistno, pohlepno, prestrašeno deželo? Slovenijo danes…?
Slovenijo, kjer Kekec izgublja bitko, a Rambo zmaguje.

Smo res vsi duhovno zdravi, normalni?
Je tebi res vse laganje, zavajanje, varanje, plenjenje, morjenje, povzročanje ‘kolateralne škode’, normalno? Je netoleranca do netolerantnih netoleranca?